foto: Petra Greiner

Integracija na osnovni šoli Maks Durjava poteka že petnajsto leto. Iz Sofiinega vrtca, oprostite prav posebne šole, prihajajo učenci na obisk svojim vrstnikom in obratno. Učiteljica Tatjana Mali, ki je s tem prijetnim povezovanjem pričela, pravi takole:

“OŠ Maksa Durjave Maribor že več kot petnajst let sodeluje v Integracijskem projektu z Dnevnim centrom Maribor, delovno enoto Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava. S tem projektom želimo spodbujati in pridobivati izkušnje za sodelovanje, sobivanje, medsebojno razumevanje, strpnost in bližino med varovanci in učenci naše šole.
Na naši šoli je že pred nekaj leti zaključila šolanje prva generacija devetošolcev, ki je bila v projekt vključena vseh devet let. Njihovi vtisi ob zaključku teh srečanj so bili zelo ganljivi. V zadnjih nekaj letih v tem projektu sodeluje večina razredov naše šole, na kar smo zelo ponosni. Srečanja so za varovance in za naše učence polna pričakovanj. Učenci in varovanci se spoznavajo preko socialnih iger in sodelovanja v različnih aktivnostih, ki se tekom srečanj menjujejo. Tako se zvrsti pestra paleta glasbenih in likovnih dejavnosti, konstrukcijskih iger in aktivnosti v snoezelen kabinetih (multisenzoričnih kabinetih). Srečanja potekajo v večini razredov enkrat mesečno na naši šoli, po dve šolski uri, ter dvakrat na leto v njihovem zavodu. Naši učenci se v zavodu najbolj veselijo sproščanja in bazalne stimulacije v snezelen kabinetih, še posebej na vodni postelji, ter obiskov njihove nadvse prijetno in bogato opremljene glasbene učilnice.
Vsako leto integracijo zaključimo na drugačen način in sicer eno leto pri organiziramo zaključek z različnimi športnimi in glasbenimi aktivnostmi, naslednje leto pa nas povabijo na zaključek v Dornavo. Za vse udeležence so to prijetna doživetja, kjer so za vse sodelujoče šole pripravljene športne igre, ogled njihovega živalskega vrta, jahanje konjev in še marsikaj zanimivega. V letošnjem letu pa bomo pripravili zaključek integracijskega projekta na naši šoli. Pripravili bomo športne igre, pravljično in likovno delavnico ter povabili mlade glasbenike, ki nam bodo s svojimi skladbami polepšali zaključek.
V integracijo je prepletenih veliko lepih trenutkov in izkušenj. To pozitivno vpliva na vse, na varovance in na naše učence.”

 

foto: Petra Greiner

V letošnjem šolskem letu, se je obiskom pridružila tudi Sofia s svojo učiteljico Vando Zorec in ob prvem snidenenju z učenci drugih razredov, ki jih skozi leto vodi in vzpodbuja učiteljica Petra Rozman, sem se pridružila tudi sama. Iskreno me je zanimalo, kako to povezovanje dojema sama:

“Najprej je bil prisoten strah. Strah, da nisem dovolj kompetentna. Strah pred neznanim. Strah pred neprimernim vedenjem učencev. Potem pa se zgodi, prvi obisk… Seveda je prvi stik z varovanci zavoda Dornava vedno posebno doživetje. Malo nerodno, malo čudno, verjetno neprijetno na obeh straneh, ampak tu smo zato, da se učimo in o tem pogovorimo. Nič ni, če ti je nerodno, nič ni, če si zeeelooo radoveden ali če se otrok celo boji, saj, ko se spoznajo, vse to mine. Tako oboji nabirajo izkušnje. Mogoče bo razbit celo kakšen predsodek. Menim, da je pri tem pomembna pogostost obiskov. Otroci se navadijo, predvsem pa sprejmejo, pokažejo empatijo, pripravljeni so pomagat in se prilagajati. Do teh veščin jih v šoli, med poukom (pod “prisilo”) težko pripravimo, o njih lahko le govorimo in razlagamo. Pri inkluzijskem druženju pa to steče spontano. V takšnem sodelovanju vidim predvsem napredek vseh otrok tako na spoznavni, čustveni in aktivni ravni. Po domače povedano: fajn je, da se otroki družijo z otroki s posebnimi potrebami zato, da vidijo, da se je fajn družiti tudi na drugačen način. Npr.: da za druženje ni potrebnih besed, uporabo nog ali rok.”

 

Med odmorom so deklice kar tekmovale, katera bo peljala Sofiin voziček  po potki gor in dol. Iskrena vprašanja so kar sledila in kot mama lahko rečem, da je mojemu skoraj 9 letnemu dekliču družba zdravih in navihanih vrstnikov res ustrezala.

 

foto: Petra Greiner

Profesorici pedagogike Silvija Tomše in Tanja Kaučevič sta v enem od strokovnih prispevkov povzeli pozitivne učinke takole:

“Zavedamo se, da ostaja pri našem delu še veliko prostora za izboljšanje vendar bi na tem mestu želeli poudariti dobre strani inkluzije, ki se kaže tako pri učencih rednih osnovnih šol kot pri učencih Dnevnega centra Maribor ter nenazadnje pri učiteljih in naših strokovnih delavcih. Otroci so razvili boljšo empatijo, potrpežljivost in prilagodljivost. Sprejeli so drugačen način vedenja in komunikacijo naših učencev kot nekaj običajnega. Hkrati pa so naši učenci pridobili možnost, da se preizkusijo v prilagajanju novemu socialnemu okolju, s katerimi se sicer ne bi srečali. Ocenjujeva tudi, da učitelji s tem, ko opazujejo naše delo in odnos do učencev s posebnimi potrebami, postajajo tudi sami bolj samozavestni v odnosu in poučevanju otrok s specifičnimi učnimi težavami. Za nas pa je najbolj dragocena izkušnja opazovati naše učence v bolj raznolikem okolju, ki ni povsem prilagojeno njihovim posebnostim in potrebam.”

Kot mama prizadete deklice priznam, da sem nad povezovanjem iskreno navdušena. Veseli me, da se povsem običajno otroci srečajo z vrstniki, ki ne govorijo, morda niti ne hodijo in se skupaj z njimi vključujejo v aktivnosti, kolikor je to mogoče. Dorbo je, da otroci vidijo težave in nezmožnosti posebnih otrok, nekoč bodo morda za svoje lastno zdravje ne le hvaležni, ampak bodo tistega na invalidskem vozičku celo pozdravili in ne pogledali proč, kot vsi ostali.

 

Misli učenca

 

 

1 thought on “Spoznavanje drugačnih nas bogati”

  1. To je ta sila predanih oseb, ki nemogoče stvari naredijo polne ljubezni, topline, sprejemanja in zavedanja, da je življenje kljub vsemu lepo ter vredno.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI