foto: Doris Markač

Knjige nisem pričela brati nekega decembrskega dne, spominjam pa se, da je bila zima. Po prvem poglavju sem jo nehote odložila, ker so me poklicale druge platnice, sem pa se vendarle ves čas spraševala ali je mladega moškega ženska, ki ga je nekega dne zagledala iz avtobusa, ko je sedel na postaji, vendarle srečala.
V zgodbo sem se vrgla spet v času, ko smo bili vsi pridno doma. Zdelo se je, da se na deževno nedeljo ne bom spravila iz pižame. Film se je vrtel iz listov knjige in knjige nisem in nisem mogla spustiti več iz rok.
Ne vem kaj se zgodi s poročenimi in starostno modrimi ženskami? Ves čas sem pametovala mladim ljudem, ki sem jih spremljala v zgodbi. Zakaj bi čakal na nekoga, ki ga ne moreš imeti? Kako to, da prijateljici ne poveš vega, kar bi ji moral takoj? In tako naprej in nazaj.
Vendar vsemu navkljub knjige nisem mogla odložiti. Pasalo mi je, da se družim z mladimi ljudmi brez otrok, ki šele spoznavajo kaj si v življenju želijo in česar ne. In z veseljem jo podarjam naprej.

Stvar je sila preprosta. Treba je samo na FB stran Zavoda 13 – klik tukaj – in pod fotografijo dvigni roko. Žrebam v četrtek 4. junija.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI