Društvo študentov medicine Maribor ima med svojimi aktivnostmi odlično delavnico samopregledovanja dojk. Sama sem bila pred leti nad izvedbo povsem navdušena, nad obiskom pa iskreno razočarana. Saj vem, da si ljudje mislimo, da je rak, kot otroci s posebnimi potrebami rezerviran za druge, samo za nas ne, ampak še kako pomembno je, da ozavestimo, da si s samopregledovanjem dojk lahko rešimo življenje sami.
Ob teh priložnosti sem se pogovarjala s Pio Zabavnik, študentko medicine, ki nas bo v soboto, 31. avgusta ob 16:00 – Vzajemni dan Zavoda 13 v parku – opremila z vsem, kar ob pregledovanju dojk in moda moramo vedeti.

 

Na zadnji vaši delavnici za samopregledovanje dojk je bila zraven mojih dveh otrok le še ena gospa. Kaj je krivo, da ljudje še vedno mislimo, da se rak pojavi v življenju drugih ljudi, nas pa ne bo nikoli obiskal?
Tu se mi zdi glavni krivec strah pred rakom, saj večina ljudi poveže raka s smrtjo. Smrt pa je nekaj česar se človek boji, mar ne? Kljub temu, da vsakega dočaka. Hkrati pa se ljudje zaposlimo v svojem vsakdanjem življenju in se nam zdi, vlaganje svojega časa v nekaj kar se nas še (zdaj, v tem trenutku) ne tiče, ne vredno naše energije. Zakaj je potrebno, da si človek zaposleni vsakdanjik zapolni še s strašnimi stvarmi, če se ne rabi še sedaj soočiti s tem.
Hkrati pa je ljudi strah pred tem, da bi si priklicali bolezen, če bi se takšnih dogodkov udeleževali.
Kljub temu, da se trudimo, da delavnice naredimo tako, da vlijejo ljudem moč in optimizem v smislu, da lahko za svoje zdravje sami kaj naredijo in ga izboljšajo. Trudimo pa se jih tudi naučiti, kako je najbolje reagirati, če pride resnejših scenarijev.

 

V kolikšni meri samopregledovanje resnično rešuje življenje? Zakaj nas tega denimo ne nauči splošni zdravnik ali ginekolog? Podobno se sprašujem tudi na podpročju aktivacije mišic medeničnega dna. Vsak prvi pregled pri ginekologu bi moral biti namenjen temu, da se prepričamo, da ženska sploh zna aktivirati pravilne mišice.
Še vedno si večino sprememb zatipa žensk samih. Prav tako je do 50. leta starosti edina preventiva raka dojk v rokah samih žensk (in moških). Samopregledovanje pa v prenesenem pomenu rešuje življenja predvsem, ko je opravljeno pravilno. Nato pa je pomembno, da se od tu naprej opravi pravilna diagnostika.
Ginekologi v dispanzerju še posebej opozarjajo na samopregledovanje dojk vsako žensko po 50.letu in z družinsko obremenjenostjo (te tudi napotujejo na preventivne uz/mamografske preglede).  Pri postmenopavzalnih ženskah se včasih pohecajo, da si naj tipajo na dan ko pride penzija, tako je vedno isti dan v mesecu.
Nekaj izobraževanja na to temo je tudi, recimo v srednji šoli in na fakutleti. Na sistematskih pregledih poučijo o pravilnem samopregledovanju in še o čem drugem. A se strinjam, da je to premalo. Mislim, da bi rešitev bila v razširjenju vsebin o zdravju v osnovnih šolah,saj je tako znanje potrebno podati vsem. Potrebovali bi nekaj osnovnega znanja o našem zdravju, predvsem pa o splošni preventivi. Splošna populacija je tako tudi zmedena, kdaj naj sploh obišče zdranvika. Tako pride do situacij, ko ljudje ne obiščejo zdravnika pa so življenjsko ogroženi in drugič, ko je zdravstveno osebje na urgenci prisiljeno izdajati račune zaradi prenatrpanosti, če ljudje obiščejo urgenco po nepotrebnem.
Zaenkrat ta manjko dopolnjujejo prostovoljci, naprimer pri združenju Europadonna Slovenija, društvo Onkoman, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Društvo študentov medicine Maribor, Društvo študentov medicine Slovenije in tako dalje.

 

 

Moški imajo z vsemi spremembami na podoročju svojega reproduktivnega organa velike težave. Verjetno se med sabo ob težavah tudi manj pogovarjajo, kot denimo ženske. Kako bi jih lahko motivirali za samopregledovanje moda ali da bi poiskali pri težavah prostate veliko prej, kot to počnejo sicer?
Znano je, da se ženska prej odloči za obisk zdravnika (ne glede na vrsto prizadetega organa). Mislim, da gre tu za globji problem. Problem (ne)enakosti spolov. Dokler vsem ne bom dovoljeno biti “šibek”, “ranjen” in “bolan”  ter bo to značeno kot nekaj negativnega, se določeni ne bodo odločili za pristop k zdravniku. Obisk zdravnika vseeno zahteva priznanje samemu sebi  in okolici, da potrebujemo pomoč.
Ugotovoljeno je bilo tudi, da so ženske tiste, ki so moškega spodbudile k obisku zdravnika, zato je pomembno, da so o teh temah ozaveščeni vsi.
Motiviramo lahko ljudi tako, da se o tem čim več pogovarjamo, osveščamo in normaliziramo.  Tak primer je društvo Onkoman, ki poskuša na zabaven način moške opolnomočiti, da vzamejo svoje zdravje v roke.

 

 

31. avgusta nas čaka delavnice za pare. Torej pregledovanje dojk, s strani moškega in pregledovanje moda s strani nežnejšega para. Da bi bila to obojestranska zabava in popestritev intime ter v kočni fazi skrb za obojestransko zdravje. Bo ljudem neprijetno ali si lahko obetamo sproščen pogovor, realne izkušnje ljudi po raku (imam žensko in moškega) in posledično redno pregledovanje, ki v kočni fazi preprečuje umrljivost?
Pri vsaki delavnici se potrudimo, da temo čim bolj približamo ljudem, da se je ne bojijo. To lahko naredimo le s sproščenim pogovorom, ki nam bo dal misliti in vliv upanje v naše zdravje. Grizejo psi, jaz ne.

 

foto: Doris Markač

Delavnica se začne ob 17:00, celotni program Vzajemnega dneva Zavoda 13 v parku, si lahko ogledate tukaj – klik. Ob tej priložnosti podarjam dve Ninushual torbički, ki so nastale v sodelovanju z Roudi Rokom. Pod fotografijo na FB strani Zavoda 13 – klikni tukaj –  označi prijateljico, s katero si boš torbico delila.

Predavanje z zavarovalnico vred je omogočila zavarovalnica Vzajemna.

 

info:
www.medicinec.si/projekt/dotik-zivljenja/
FB stran

 

 

1 thought on “Tvoj dotik ti lahko reši življenje”

  1. Vse pohvale dejavnemu društvu.
    Verjamem, da je bilo koristno in da je bilo udeleženk veliko. In še kakšna za povrh.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI