oblikovanje zloženke: Anja Tomanič
oblikovanje zloženke: Anja Tomanič

Sploh se ne spominjam kdaj se je ideja o zloženki porodila, vendar sem si sama kmalu po rojstvu Sofie želela pogovor s prav tako mamo, kot sem bila sama. Ne jaz, ne moja mala deklica nisva pasali nikamor, zato sem našla svoje mesto šele na virtualnem kotičku angleško govoreči staršev trisomijcev s srečno številko 13. Kako topel sprejem sem doživela, popolnoma so me razumeli in seveda, prav vsi smo poslušali, kako bo naš otroček umrl. Pri njih me je najbolj fasciniralo dejstvo, da so tega podarjenca sprejeli brezpogojno, od njega nič pričakovali, vendar mu na slehernem koraku ponujali močne vzpodbude. Tu in tam se seveda zgodi, da nas kdo zapusti, ampak starš je hvaležen za sleherne skupaj preživete trenutke.
Dajmo se vrnit k zloženki, za katero mi je naša Ana povedala, da nujno potrebuje čestitko za tega posebnega otroka kar na začetku. ‘Seveda, se ne spominjam ali mi je sploh kdo čestital za otroka, ki se ne bi smela rodit’, sem ji hitela odgovarjat. Mame smo v tej vlogi prostovoljke, ki ne ponujamo strokovne pomoči, vendar smo le stabilni steber, na katerega se morebiti želiš naslonit. Ker je naša pot že prehojena, bo naš pogled trezen a sila ljubeč. Vse to bi si takrat želele tudi same, pa marsičesa nismo bile deležne, tudi pogovora s psihologinjo v domači porodnišnici.  Mi smo dodali še mlade študente psihologije, ki vam bodo z veseljem otroka peljali na sprehod, šli po nakup ali vam z varovanjem otroka ponudili miren odhod k frizerju. Majhne stvari so ob takšnem viharju izrednega pomena. Zloženko najdete kadarkoli na spodnjem delu bloga ali na tej povezavi in ga lahko mirno natisnete.

Dokler pa je naša pomoč nestrokovna za domač (univerzitetni klinični) center, pa vas naprošam, da ste naš poštar tudi vi!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI