foto: Anja Tomanič
foto: Anja Tomanič

V mojih zlatih čevljih ima življenje lep razgled, prenosi teže so bistveno boljši kot se zdi, predvsem pa sem bolj možačasto hojo zamenjala s sprejemljivim ženskim korakom. Silno rada sem na realnih tleh, a mi teh nekaj centimetrov omogoča, da lažje zasanjano zrem oprijemljivi domišljiji v oči.
Ne, nisem uboga mama, še bolj pomilovanja vredne deklice ali fizioterapevtka, ki je v službi svojih otrok. Sem ženska (to naslednje ste sedaj že slišali večkrat), ki je samo Ona, ko zapre oči. Dodajam, da sem tudi v svojih zlatih čevljih, prav tako jaz sama.
Tiste, ki se višjih pet bojite ali obračate glave od težkih življenjskih situacij vedite, da se človek vsega navadi do te mere, da postane vražja ženska z mično hojo in zadovoljno dušo tudi ob omenjenem.

Bi si nemara lahko želele kaj več?

5 komentarjev na prispevek “V mojih čevljih”

  1. navdušeno pozdravljam nov blog in se nadejam debat o čevljih, šminkah, tortah, cunjah, rožah, parfumih, možeh, otrocih, zdravnikih, pa o razočaranjih, naveličanosti, skrbeh, … in vsem, kar Smo. vse na trinajstem kanalu ;).

  2. Petra, evo, končno si našla še en kanal, da boš svoje lepe in življenjske misli lahko poslala v vesolje. Se veselim klepetanja!

  3. z visokih pet se vse boljš vidi, z balerinkami se hitreje premikamo, tvoji /zmeraj/ lepi uhani razvetljujejo ten in tiste bljak dneve. ah, fajn si. ti.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI