foto: last Vindel

Moram priznati, da je moj vinski boter pravzaprav sošolec Primož. On mi je povedal za prireditev, razkril lepote Brd in najraje mu prisluhnem takrat, ko pripoveduje nič kaj potopisne zgodbe iz Champagne.
Vindel je odličen poligon najprej za vinarje, nato je treba priznati, da s(m)o obiskovalci naravnani prav prijazno. Mnogi poslovno, drugi ljubiteljsko, vse nas pa drži neko dobro domače vzdušje.
Koliko različnih vinarjev nam bo ponudilo zgodbo letos, vam ne znam povedati. Program, ki bi vas gotovoznal zanimati, je treba pregledati na teh straneh, razstavljalce najdete na  kažipotih, sicer pa odkar se je celotni dogodek preselil v Draš center, ponuja večjo preglednost.
Jaz vem koga želim obiskati in na kateri točki se bom pomenila, da naredimo že enkrat tisti po moje čisto preprost intervju. Objela bom prijatelje in pustila nekaj prostora za tiste, ki jih še ne poznam. Vinske zgodbe se najbolje prelivajo z deviškimi olji in ob zgodbah srčnih ljudi. Tam si povemo tisto, kar si nismo imeli priložnosti povedati čez leto. Vindel je odlično stičišče starega in novega. Dejan Bayer je tista persona non grata, ki spoštuje vse vinarje in se z mano nikoli ne prepira o naravnem, ekološkem, še manj oranžnem. On je človek, ki spoštuje domače in to tudi podpira. Ob njem se prepletajo zgodbe, ki imajo vedno lepe konce in najboljše nočne čevapčiče.

Všeč mi je koncept odhoda domov z mestnimi avtobusi, čeprav bom sama poklicala taxi, ker se mi mudi domov še pred prihodom otrok. Kot rečeno,  se snidemo 24. oktobra 2018. Z veseljem podarjam 2 karti. Rore gor pod to fotografijo (klikni tukaj). Žrebamo v nedeljo, potem pa na zdravje!

foto: Marko Pigac

1 thought on “Vindelske zgodbe”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI