revolucija

Dom je samoumeven, vse dokler ga ne izgubimo in na državo gledamo zviška, vse dokler v njej bivamo v miru. Kritiziramo jo iz zofe, delimo nasvete preko interneta in z lastnim nezadovoljstvom blatimo ljudi okoli sebe. Bi si pa upala sanjati, da bodo nekoč v parlamentu sedeli predstavniki nevladnih organizacij. Pogoj pred vstopom v službo javnega sektorja bo izkušnja vodenja samostojnega podjetja ali neprofitne organizacije. Gospoda predsednika pa bi spodbudila k vodenju države, kot je to navada v družini. Tam glava družine odreagira nemudoma, ošteje tistega, ki si grajo zasluži, in najde rešitev takrat, ko je videti, da je skorajda ni.
Sicer pa ne pozabimo, revolucijo delamo navadni ljudje, kar v svoji okolici in to celo brez žrtev.

Besedilo je bilo objavljeno v častniku Večer, 24. junija 2017.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI