Starši otrok z avtizmom se srečujemo z vedno bolj perečim problemom pomanjkljivega Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, kjer je navedeno, da otrokom z motnjo avtističnega spektra pripada začasni spremljevalec.
V praksi to zgleda tako, da ga šola pridobi prek javnih del, če pride skozi sito. Edini kriterij je čas oddaje kuverte na pošti. Če je šola, kot v mojem primeru, oddala kuverto 1 min čez osem, je ostala brez spremljevalca. Naslednji korak je, da se šola obrne na občino, ki potem najde v proračunu denar za plačo spremljevalca ali pa tudi ne. Ta čas pa je otrok prepuščen samem sebi.
Taki otroci se ne znajdejo v komunikaciji z zunanjim svetom, ne prenašajo sprememb, so velikokrat tarča medvrstniškega verbalnega in fizičnega nasilja, ker so nerazumljeni. Zato otroci z avtizmom nujno potrebujejo ob sebi osebo, ki jo poznajo in ji zaupajo, zato ne more biti kot spremljevalec vedno druga oseba, tista ,ki ima 5 min časa. Tudi spremljevalci, zaposleni prek javnih del, se na eno leto menjajo, ker je tako določeno. Spremljevalec je njegova vez z zunanjim svetom, zato mora biti to človek z občutkom za otroke s posebnimi potrebami in vsaj minimalnim znanjem o problematiki .
Kako je, ko tak otrok pride na srednjo šolo, kjer spremljevalca sploh nima več, si ne morem predstavljati.
Potrebno bi bilo najti sistemsko rešitev, ne da se starši sami borimo za to, da nekako pridemo do spremljevalca. Saj je nečloveško, da se ob že tako zapletenem vsakdanjem življenju, ukvarjamo še s tem.
Starši se zavzemamo za spremembo zakona, in sicer iz začasnega v stalnega spremljevalca. Ker je pobudnikov in društev veliko, prihaja do razhajanja v mnenjih. Nekateri vztrajajo pri spremembah, ki naj bi bile idealne za naše otroke, drugi bolj realni, pa smo mnenja, da otroci potrebujejo spremembe zdaj, ta trenutek, ne čez leta, ko bo idealna izvedba (asistent z ustrezno izobrazbo, ki jih mimogrede sploh še ni) možna in bo sprememba zakona sprejeta.
Če je otrok na invalidskem vozičku, je vsem jasno, da potrebuje pomoč, avtistični otroci pa lahko navzven delujejo dokaj v redu, v resnici pa je zadeva popolnoma drugačna, veliko bolj kompleksna, kot si predstavljajo ljudje, ki preberejo vrstico ali dve o avtizmu. Rada uporabim citat – Ko si spoznal avtističnega človeka, si spoznal točno samo enega, saj je drugi že popolnoma drugačen.

 

Ana Kaluža

 

 

2 komentarjev na prispevek “Vsak potrebuje nekoga”

  1. Človeka oblije kurja polt, ker… bi moralo biti drugače. Toliko rečem se posveča pozornost, ene stvari pa… kot da se pometejo pod preprogo.
    Z upanjem na sistemske spremembe. Na dodeljene srčne spremljevalce…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI