foto: Doris Markač

Želja Vzajemnega dneva Zvoda 13 v parku je druženje. Vzajemno in pristno. Ponuditi otrokom in družinam priložnost, da spoznate naše otroke, se z njimi igrate ter na drugi strani slišite, kaj bi si iz vaše strani želeli. Kakšne reakcije na ulicah bi radi, kateri pogledi nam vsakdan naredijo lepši in vedite, da brez vas naš vsakdan ne bi bil enak.

 

foto: Doris Markač

Pričeli smo z Alenko Lin Vrbančič Simonič, univ. dipl. pedagoginjo in filozofinjo, ki je predavanje o medsebojnih odnosih in vzgoji, pod streho paviljona stkala misli o možnih rešitvah manjših in večjih težav v družini. Namenila besede o podpori družine v času stiske in nas spomnila na tiste preživele taborišča smrti, ki so svojim mučiteljem odpustiti in predvsem zmogli živeti naprej. Osvobojeno!

foto: Doris Markač

O Nini Prešern sem že pisala na teh straneh – klikni, ampak  profesorico slovenskega jezika, predvsem pa mamo 6 – letnika z avtizmom,  bi morali slišati prav vsi. Najprej plejada strokovnih sodelavcev, ki z otrokom delajo, širša družina, ki z družino rokuje in ji želi pomagati in navsezadnje vsi mi, ki za otroka govorimo, da je razvajen, ne posluša, poreden in kar je še takega. Vednar temu še zdaleč ni tako. Delček predavanja je odlično povzela na svojem blogu – klik.

foto: Marko Pigac

Marcosa Tavareša smo imeli le zase. Pozdravil je naše otroke, otroke naših prijateljev in vse, ki smo bili tam. Bil je naraven in iskren.  Sklonil se je k vsakemu otroku posebej. Bil do njih popolnoma odprt. Tudi do Anžija in Sofie, ki navdušenja nista znala pokazati, kaj šele odgovoriti. To me je popolnoma očaralo, saj so take geste prisotne le pri ljudeh, ki z našimi posebneži delajo, starših, ki imajo podobnega otroka ali preprosto srčnih posameznikih, ki dokazujejo, da so preprosto ljudje!

foto: Doris Markač

Popoldan smo nadaljevali s Simonom Marčičem – trenutno edinim Slovencem, ki tekmuje na najtežjih svetovnih preizkušnjah motociklizma kot je Dakar. S seboj je pripeljal majhen motor in čelado, da so se otroci lahko peljali in okusili motociklistično vožnjo. Koliko krasnih športnikov ima moje mesto in odprtih ljudi za posebne otroke, sem pomislila in tam na trati domačega parka se mi je  kar milo storilo.

foto: Doris Markač

Osrednja delavnica je bila s strani Društva študentov medicine Maribor na temo Samopregledovanja dojk in moda. Zastavili smo jo za pare, da bi oba lahko prepoznala spremembe drug na ali pri drugem. Študentka Pia Zabavnik (pogovor z njo lahko še vedno preberete tukaj) je sicer omenila, da je bilo precej udeležencev, čeprav sem jaz preprosto pričakovala večji odziv, ampak obe sva se strinjali, da se ljudje raka preprosto bojijo.
Svojo izkušnjo sta delila teta Mima in Roman. Realno in brez olepšav, vendar z veliko, danes brezskrbnega optimizma.
Zraven modelnih dojk, ki so skrivale majhne bulice, pravilnega tipanja in mod, so udeleženci lahko dodobra spoznali vse tisto, kar jim nekoč morda lahko reši življenje. In to je še kako pomembno!

foto: Doris Markač

Zasedba Bilbi je povezala dan. Maja in Gregor. Čarobno, kot znata le ona dva. Povzela doživetja dneva, spoznanja, ki smo jih nato odnesli domov in dober občutek, da smo tukaj ne le zase, temveč tudi drug za drugega.

 

Sicer pa smo glede na to, da letos kavarnice ni bilo, v park pripeljali hrano in pijačo. Menili smo, da za ves dan druženja, predavanj in pomenkov brez tega preprosto ne gre. Vse pohvale ekipi Art kampa, ampak glede na to, da je bila elektrika vezana na določen čas (torej do 21h in nič več), da ljubiteljem parka ne moremo omogočiti kavarniške ponudbe in da so nam tik pred koncem ljudje s psi grozili s policijo, samo zato, ker je en sam avto zapeljal nekaj metrov po stezi do mostu, da smo vse skupaj lažje pospravili, bom še razmislila ali bom drugo leto dan našega zavoda še organizirala v domačem parku.

Življenje me je že naučilo, da mi grenke situacijo ne smejo zagreniti življenja, zato si bom tiste krasne trenutke sobotnega dneva vtisnila srce za vse večne čase.

 

foto: Doris Markač

 

Hvala zavarovalnici Vzajemna, da smo že drugič zapored z roko v roki plesali ves dan, Apoteki Miklavž  in podjetju In – Rene za pihanje v isto veliko in srčno jadro.

 

Album snidenja z Marcosom Tavarešem.
Fotografije s parka.

1 thought on “Vzajemni dan Zavoda vzajemno”

  1. Wiii, kako lepo.
    Sem dihala z vami, a tako daleč, da ni bilo čutiti.
    Ste me pa spomnili, da nam ‘grenke situacijo ne smejo zagreniti življenja’,
    Na čim več lepih trenutkov. In… naj trajajo vsaj malo dlje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI