foto: Sami Rahim
foto: Sami Rahim

Z Niko sva pred kratkim že poklepetali o življenju v navednicah, ki sliši na ime Quotelife. Tokrat želim predstaviti dvojec, ki se ponaša s skupnim ustvarjalnim imenom wedesignstuff in je v grafičnem prostoru zasedel pomembno mesto. Opažam, da je to hitro rastoče področje s strani ustvarjalcev, vendar menim, da je malo tistih, ki s svojim znanjem in edinstvenimi rešitvami ponujajo univerzalne rešitve, ki jih lahko razume vsak izmed nas. Dejstvo je namreč, da so le redki kos izzivu, ki naročnikom ponudijo želeno rešitev in v očeh kupca najdejo željo po izdelku. Medtem, ko danes želi postati grafični oblikovalec prav vsak, ki najde rešitve na spletu, je spodaj predstavljen dvojec tisti, ki s svojimi rešitvami soustvarja smernice vizualnega razvoja.

Vrnimo se na začetek z vprašanjem, kako se je pričelo vajino sodelovanje?
Na videz sva se poznali preko skupnih prijateljev, družiti pa sva se začeli po skupnih obiskih Sof – festivala, kjer sva hitro ujeli v načinu razmišljanja o oblikovanju. Takrat sva še zaključevali s študijem, Karmen na Fakulteti za dizajn, jaz pa na Feri-ju v Mariboru, smer Medijske komunikacije. Intenzivnost najinega druženja se je stopnjevala, ko sva se odločili še za sodelovanje z društvom DOUM. Društvu, ki sicer bazira v Ljubljani, sva se pridružili v želji da bi tudi Maribor postal design friendly in da bi tukaj organizirali dogodke (pogovore, razstave) na temo oblikovanja. Pri tem sva ugotovili, da zelo dobro sodelujeva in se doplonjujeva, zato sva se odločili, da se podava na samostojno pot in začneva ustvarjati skupno zgodbo. To se je izkazalo kot dobra poteza, saj se vsak dan ena od druge učiva in predebatirava vse ideje, ki se se nama porodijo, ter se na koncu skupaj odločiva za najboljšo.

wds_cgp_mockup_final

Kakšna je zgodba tiči za vajinim imenom?
O imenu sva dolgo razmišljali, želeli sva dosti široko in hkrati igrivo ime, ki bi nama omogočalo, da ga uporabljava v najrazličnejših kontekstih in na različnih aplikacijah. Ime we design stuff je tako nastalo kot odgovor na večno vprašanje o obsegu oz. naravi dela grafičnega oblikovalca. Če namreč povzameva vse kar oblikujeva (logotipi, celostne podobe, letaki, plakati, brošure ), lahko to povzameva z besedo Stuff.
Stuff tako predstavlja vse vizualne elemente, ki predstavljajo naročnika (njegov produkt ali storitev) in njegovo znamko. Ne glede na to ali se elementi celostne podobe pojavljajo ločeno ali skupaj z ostalimi elementi, za dober vtis potrebujejo konsistenco na vseh nivojih.

Sta imeli kakšen “aha”trenutek, ko sta vedeli, da je dizajn tisto s čimer se želita ukvarjati?
“Aha” trenutek se zgodi vedno, ko brskaš med projekti na Behancu, Pinterestu. Gledaš vse te neverjetne rešitve posameznih projektov in si misliš, to si želim delati. Hkrati pa je to, da veš s čem se želiš ukvarjat, zelo pogojeno s tem ali brskanje za stvarmi, ki so del tvojega profesionalnega področja jemlješ kot dodatno delo ali je to nekaj kar z veseljem spremljaš in se tako zabriše meja med delom in interesi.

Kako bi opisali svoj stil oblikovanja?
Pri delu uporabljava vse aspekte dizajna s posebno ljubeznijo do tipografije, minimalizma in elementov presenečenja, ki za naju predstavlja tisto dodano vrednost. Najin stil oblikovanja je izrazito minimalističen. Temu ostajava zvesti ne glede na naročnika in produkt. Ker je to tisto v kar verjameva. Najin značilen minimalističen stil, strankam omogoča, da znamke zaradi preprostosti preživijo trende in jasno komunicirajo bistvo podjetja, predvsem pa, da izstopi vsebina. Ne želiva,da je rezultat samo lep, želiva da funkcionira in s tem misliva, da odseva znamko ali njeno zgodbo. Največkrat izgovorjena beseda v najinih pogovorih je zagotovo beseda koncept. To precej definira najin pristop, saj se zadev lotevava celostno, kar pomeni, da se težko lotiva samo predstavitvene brošure, če opaziva, da se problem začne že pri sami identiteti podjetja.

react_newsfeed_page_portfolio-2
react3_22

Imata kakšne posebne prijeme pri oblikovalskem procesu?
Vsak projekt začneva s pogovorom. Na ta način se spoznamo, saj prisegava na oseben stik. Tako ugotovimo kakšne so želje naročnika in dobiva približen vtis o nalogi. Vedno začneva torej z natančnim definiranjem problema, ki ga potem rešujeva. Raziščeva okolje podjetja, prav tako želiva podrobno spoznati naročnika in njegovo dejavnost. Skozi pogovor zbirava relevantne informacije, da lahko kar najboljše definirava vrednote podjetja in najdeva tisto nekaj, kar podjetje loči od konkurence in je njihov glavni adut. Ko je proces raziskovanja končan, preidemo do najine najljubše faze, realizacije ideje. Vsako idejo temeljito preučiva iz vseh vidikov nadalne uporabe. Končni predstavljen predlog tako predstavlja najboljšo rešitev zastavljenega problema. Ta rešitev zahteva predanost, natančnost in čas. Zato najboljše ideje redko nastanejo čez noč.
mockupi12
selfebox_vizitke_barvne

 Kje smo Slovenci v grafičnem oblikovanju in kakšno je delo z naročniki iz Slovenije v primerjavi s tujino?
Slovenci smo zelo dojemljivi za vplive iz tujine, res pa je da trendi prihajajo k nam nekoliko z zamikom, vendar generalno gledano, najdemo tudi slovenskem prostoru veliko res dobrih rešitev, ki izstopajo ali s kreativnostjo ali pa so izvedbeno zelo močni. Razlika, ki jo vidiva pri sodelovanju s tujimi naročniki, se ne nanaša toliko na samo oblikovanje ampak bolj na odnos. V Sloveniji vidiva izrazito pomanjkanje spoštovanja do posameznikovega dela. Se pravi do tega, da je nekdo usposobljen za neko področje in da nekdo, brez znanja ni in to se potem zelo odraža v odnosu (oblikovalec – naročnik), torej kdo v procesu nastajanja končnega izdelka, določa oblikovno strukturo in pa seveda v poslovnem bontonu, splošni komunikaciji ter seveda v plačilni disciplini.

Kot zunanji opazovalec imam občutek, da se število oblikovalcev (dizajnerjev) neverjetno povečuje. Kako gledata na ta pojav?
V zadnjem času je res opazna rast ljudi, ki želijo delati v oblikovalski stroki, saj je biti kreativec postalo kul. V tem ne vidiva večjega problema, saj je veliko področij, kjer je delo oblikovalca resnično potrebno in se temu delu še vedno pripisuje premalo pomena ali pa se mu ne posveča dovolj pozornosti. Meniva, da bi vsako večje podjetje moralo imeti ‘inhouse’ dizajnerja, ki bi pokrival vse vizalne elemente s katerimi podjetje komunicira (od socialnih omrežji, powerpoint predstavitev, brošur…). Ker je škoda, da potem ko oblikovalec zaključi s svojim delom in preda recimo elemente celostne podobe, da potem nekdo zgodbo nadaljuje samostojno dalje, kar pa seveda ne more dosegat enakega nivoja in konsistence. Večji problem vidiva v samooklicanih oblikovalcih, ki so se naučili katerega od oblikovalskih računalniških programov in so pripravljeni “oblikovati” za drobiž. Vsak oblikovalec, ki je seznanjen z obsegom in pomenom kreativnega procesa ve, da dobra oblikovalska rešitev ne nastane z dvema klikoma v računalniškem programu ampak je rezultat res premišljenega procesa, ki zahteva čas. Tega bi se morali bolj zavedati tudi naročniki.
2_slika
2_slika3
V kaj sta vpeti sicer, ko ne oblikujeta za naročnike?
Sicer sva dejavni tudi kot del društva DOUM, tako da v Mariboru organizirava manjše dogodke; pogovore z mladimi znamkami ( Schundertalk v Rajzefiber biroju), prodajne razstave v Salonu uporabnih umetnosti… Generalno naju zelo zanimajo manjše znamke in njihova pot. Radi spremljava njihovo delo, razvoj in zato tudi z veseljem organizirava dogodke, kjer se lahko avtorji lastnih znamk družijo, delijo izkušenje in si na ta način pomagajo in se motivirajo.
Znamka Qutelife je Nikin avtorski projekt, ki je nakako playground, za preučevanje male znamke, njenega razvojnega procesa. Je projekt pri katerem imaš kot oblikovalec prosto pot, saj na drugi strani ni naročnika, ki bi postavljal pravila. Ročno tipografija, ki pa je del znamke Quotelife, pa je delo Karmen. Sicer pa tudi zelo radi potujeva v različna prestolnice, preučujeva design districte, nabirava papirčke (letake, brošure) za domov, trgovine in lokale s koncepti.

So ta hip aktualni še kakšni projekti, na katerih bi si še posebej želeli sodelovati?
Kot sva že zgoraj omenili, naju zelo zanima predvsem branding na splošno, zato bi z veseljem sodelovali s kakšno znamko, ki je šele v nastajanju, da vzpostavimo celostno zgodbo od samega začetka in potem spremljamo njen razvoj. V slovenskem prostoru je namreč veliko znamk, ki imajo zelo kvalitetne izdelke, pa pešajo pri oblikovanju, kar je seveda razumljivo, saj so ponavadi lastniki teh znamk, hkrati izdelovalci izdelkov, oblikovalci, fotografi itd. Zavedava se, da je težko, še posebej na začetku, a je hkrati že od samega začetka zelo pomemebno, kak vtis daje znamka. Ker pa sva iz Maribora, bi si zelo želeli spremeniti kakšno znamko iz domačega kraja. Ker se Mariborčani oz. Slovenci na splošno zelo radi pritožujemo in samo kritiziramo, sanjava da bi spremenili, izboljšali to kar naju vizualno moti najprej v lastnem mestu, predvsem pa da bi imeli priložnost v naše mesto vnesti koncepte, ki jih občudujeva zunaj.

Če drži rek, da svet stoji na mladih me zanima, kakšen nasvet bi dali vsem mladim, ki vstopajo na lastno samostojno pot?
Ne delajte v izolaciji, ampak pojdite med ljudi, pogovarjate se in sprašujte. Predvsem pa ne obupajte prehitro, tudi če rezultati niso vidni že takoj na začetku. Dvome jemljite kot posledico lastne kritičnosti, ki vas bo na koncu popeljala tja kamor si želite. Zaposlite se z delom, ki bi ga želeli opravljati. Samo skozi kopico uresničenih idej se boste lahko približali nivoju, ki je tako visok kot so vaše ambicije in zaprli špranjo kjer se porajajo dvomi.

Kdor bi želel spodnji blokec, naj dvigne roke, če morda ni še prezgodaj. Žrebanje jutri zvečer.

1

WDS: http://www.wds.si/
FB: https://www.facebook.com/Wedesignstuff-953681141381412/?__mref=message_bubble

7 komentarjev na prispevek “wedesignstuff tako, da ga razumejo vsi”

  1. Dvigujem roke – “cuz i sketch stuff too” in sem dobro založena s FC črnimi svinčniki, ki se blokcu tako lepo podajo.
    Poleg tega, pozdravljam sveže ideje dvojca wedesignstuff in upam v uresničitev njune želje po generelano izboljšani korporativni podobi Slovenije.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI