foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

Pred leti sem sedla za njeno mizo, ko je že bila direktorica Zavoda za turizem Maribor. Sodelovali ob mojem prispevku s hrano pri Chefli in vmes so se spletle nenavadne in pristne vezi. Ob nekem pomahu čez cesto,  sva si zaklicali, da imava srčno navigacijo in to drži še danes. Želim pa si, da jo v pristni luči neumorne ženske z dostojanstvom in voljo po dobrobitnih spremembah, spozna še kdo drug.

Kdo si ti, ženska, ki ima toliko reči še pred seboj, brez službenih funkcij?
Janja brez službenih funkcij je oseba, ki realno stoji na trdnih tleh in spoštuje naravo, obožuje živali ter ne more živeti brez pristnih, odkritih in srčnih medčloveških odnosov. Ljubiteljica pohodništva, kolesarjenja, spremljanja večjih koncertov ali tekem ter potovanj; zbiranja zelišč in priprave domačih »zvarkov«, navdušenka in promotorka lokalno pridelane hrane, odličnih štajerskih vin in hedonističnih degustacij piv iz širnega sveta.

Ko si prišla na mesto direktorja Zavoda za turizem Maribor, smo dobili mnogi občutek, da se je na tem področju, šele ob tvojem prihodu pričelo mnogo reči spreminjati, razvijati, predvsem pa delati. Povej prosim še svoj vidik.
Več kot dve desetletji delovne dobe na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih v javni upravi, gospodarskih družbah in javnih zavodih, vodenje in aktivno delo v društveni organiziranosti na področju turizma, humanitarnosti in človekovih pravic so dober odgovor na zastavljeno vprašanje, da sem s prihodom na Zavod za turizem Maribor Pohorje prinesla odkrito in predvsem na pladnju svoja znanja, izkušnje, marljivost, drznost in vizijo. Tisti, ki so to sprejeli, še danes čutijo in mislijo podobno, kot je zastavljeno vprašanje; tisti, ki me niso sprejeli ob mojem prihodu, tega nikoli ne bodo razumeli, ker so se odločili, da ne želijo ali nočejo razumeti; danes lahko govoriva že; da enostavno niso želeli razumeti.
Biti javni uslužbenec, ki prihaja na takšno pozicijo iz gospodarstva je velik izziv, hoditi delat in ne hoditi v službo je drugi izziv; biti nasmejan, sproščen, poln energije ob dajanju svojega znanja, pripravljenosti povezovanja, sodelovanja, izvedbe projektov vsem strukturam v mestu, destinaciji, regiji, državi in na mednarodnem področju in zadovoljiti še tako zahtevne sogovornike je pa največji izziv. Tisto, biti »dober« za sodelavke in sodelavce pa je velikokrat domala »misija nemogoče«.

foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

Spomnim se, da si imela veliko preglavic ne le na svojem področju, temveč prav tako s sodelovanjem z občino. Dve hiši, ki bi morali delati z roko v roki.
Vse je v glavah, interpretacijah, delitvah na naše, vaše, njihove, nikogaršnje. Zaradi teh kategorizacij izgubljamo. Izgubljamo tisti pravi »toti Maribor«. V tem izgubljamo največ. Ker nisi slišan. Ker ne tuliš z volkovi v isto zvezdo na nebu, ker nisi član njihovega plemena. Ker prihajaš iz navidezno drugega plemena. Ker si preprosto ti in ker preprosto ti ostaneš in delaš in se odrekaš – ker si odgovoren in ker želiš, moraš in hočeš dajati maksimalno na svojem delovnem mestu, ker vidiš potencial, ker imaš vizijo. Ne zase – za družbo. In to je velikokrat napaka. Ker bi moral biti egoist in zgolj vztrajati, da ti je lepo, da si v coni ugodja, s prepričanjem, da ti nihče nič ne more. A je to tisto, kar si družba zasluži? Da javni uslužbenec razmišlja in deluje na tak način? Ja, preveč je še takšnih, jaz pa nisem bila in ne bom tega mišljenja. Ker se da drugače. Ker se mora drugače. Če si seveda družbeno odgovoren v praksi, ne zgolj v teoretični definiciji.
Karkoli počne Zavod za turizem Maribor – Pohorje je v prvi vrsti promocija mesta Maribor, mestne občine, podjetij, ustanov in vsekakor prebivalk in prebivalcev tega mesta. In delovanje z roko v roki je tisto, kar je nujno potrebno. In sodelovanje je podkrepljeno s strokovnostjo in vizijo. Tukaj bi naj bilo v prvi vrsti, kaj znaš; to veljaš in ne, kdo si in če nisi (njihov) te ni.
A misliš, da vse to res zanima obiskovalca našega mesta, turista, novinarja, od katerega pričakujemo, da »pozitivno« piše o mestu, o mestu številnih priložnosti in potencialov? Ne, ne zanima ga. In tudi mene ni, ker sem svoje delo opravljala profesionalno in sem želela le ugodne rezultate in povečanje prepoznavnosti destinacije, mesta in iskanja ter izpostavljanja posebnosti le tega, ki ga delajo drugačnega, privlačnejšega in zanimivega za obiskovalca.
A tako je – kot imaš rad sebe, lahko imaš rad druge in kot imaš srčno rad svoje mesto, ga lahko z vso ljubeznijo predstaviš tudi drugim.
Jaz osebno ocenjujem, da sem imela izvrstno sodelovanje s strokovnimi sodelavci in sodelavkami na Mestni občini Maribor, prav tako tudi z drugimi javnimi zavodi in gospodarskimi družbami, v lasti občine. Kakšnega pa so imeli oni z menoj, pa je treba preveriti ali povprašati na drugi strani.

Veliko se v našem mestu govoriči. Kaj konkretno bi se moralo v našem mestu spremeniti, da bi se lahko dvignili iz jamrajoče megle?
Res skrivnosten je pogled na Maribor s Pohorja ali Kozjaka, ko ga prekriva nežna meglica v poznih jesenskih in zgodnjih spomladanskih dneh, kot jih doživljamo tudi sedaj, na pragu cvetoče pomladi. Čuva njegovo lepoto, posebnosti in neodkrite kotičke, ki jih je mnogo. Tukaj govoriva seveda o pozitivni megli.
Tista »jamrajoča« megla pa je posledica pomanjkanja želje, volje in tudi sposobnosti preseči meje delitev na leve in desne, na naše in vaše, na one in tiste. Premalo nas je, da bi si lahko to privoščili. Premalo takšnih, ki vemo, da se v Mariboru resnično skriva potencial, da sami veliko zmoremo in predvsem, da sami veliko znamo. V strnjenih vrstah, z željo po boljšem jutri, po aktivnem vključevanju v gospodarski razvoj mesta in regije, v odprte in odkrite odnose med ljudmi in s posluhom za socialno šibke in ogrožene. V mestu se moramo počutiti varno in dobrodošlo. V mestu moramo čutiti energijo in upanje za boljši jutri. A vsi moramo za ta korak oddelati svojo domačo nalogo. Vsi smo soodgovorni, ne glede kaj počnemo, kje živimo in kaj pričakujemo od lokalne skupnosti. Za ta preboj pa so potrebna dejanja.

Glede na dejstvo, da si bila na delovnem mestu prisotna s srcem, kako so stres in skrbi vplivale na tvoje zdrave?
Ko se odločiš, da se vržeš v svoje delo 150 % in še več in ko veš, da imaš takšnih somišljenikov še kar nekaj v mestu, pozabiš nase. Pa vendar je to delovno mesto takšno, kjer moraš delati s srcem, sicer je ovir in preprek preveč. Preveč je negativnih zgodb, preveč nepovezanosti in neodkritosti oz. nezrelih fig v žepih. In tisti čudovit slogan, s katerim sem začela delati v turizmu pred desetletji – Turizem smo ljudje. Žal v našem mestu ne drži prevečkrat. Rada spomnim na misel meni neprecenljivega prijatelja: “V Sloveniji je 2 MIO ljudi, od tega je, ne boš verjela 2 MIO ekspertov za turizem, kaj se obremenjuješ.”
Skrb in stres na vsakem telesu in v vsaki duši pustijo svoje grafite in brazde, nekatere je možno prekriti, zaceliti; veliko jih ostane, a te naredijo drugačnega in boljšega – do sebe.

foto: Petra Greiner
foto: Petra Greiner

Zadnje čase resnično žariš.  Kako spremenjena si izstopila iz direktorskega mesta?
Odločitev, da zapustim direktorsko mesto na Zavodu za turizem Maribor – Pohorje je bila do sedaj v mojem življenju najtežja odločitev; ker sem dejansko opravljala svoje delo z vso svojo bitjo. Pa vendar sem v času bolezni; pri »resetiranju« telesa in duha spoznala, da so v življenju tudi druge poti, ki jih želim deliti z iskrenimi in srčnimi ljudmi, z ljudmi, ki z menoj zobajo češnje ali jedo sveže fige, ne da jih držijo v žepih. Spoznala sem, da, ko si čisto na tleh, ali še malo nižje; te obkroža le peščica ljudi, ki te imajo neizmerno radi in jim je mar – zate (torej zame). In to je bilo moje vodilo za odločitev in to bo vodilo za prihodnje dni, meseca in leta življenja brez delovne funkcije direktorice Zavoda za turizem Maribor – Pohorje.
Prihodnost je polna izzivov, pozitivnih misli in predanosti delu in poklicu, za katerega se bom odločila. V tem trenutku in še nekaj časa v prihodnjih mesecih je pa na prvem mestu moje zdravje, rehabilitacija in zdravje moje družine ter skrb za poglobljene odnose meni dragih in neprecenljivih oseb, ki sem jih v preteklosti prevečkrat zapostavila, zaradi delovnih obveznosti.
Moji naslednici na funkciji direktorice Zavoda za turizem Maribor – Pohorje želim veliko uspeha, jeklenih živcev, dobrih človeških odnosov, strokovnosti, preudarnosti in pripadnosti do delovnega mesta in do mesta ter destinacije.
Mojemu mestu pa želim, da bi nanj sijalo sonce, da bi med ljudmi vel optimizem in da bi tisti, ki so prevzeli največje odgovornosti za razvoj in bit našega mesta, to izvajali s polno mero zdravega razuma, spoštovanja do someščank in someščanov, spoštovanja do obiskovalcev našega mesta; da bi krepili ugodno podjetniško klimo in izkoristili vse potenciale mesta, ki jih je veliko.
Nihče na javni funkciji naj ne pričakuje, da bo spoštovan, cenjen in priljubljen od vseh; pomembno je, da bomo gojili zaupanje v smeri pozitivnih sprememb in rešitev za naše mesto. Brez pričakovanj po pridobitvi doprsnega kipa na katerem izmed trgov ali v katerem izmed parkov. Zgolj dejanja in življenje, odgovornost in pripadnost do tega lepega, enkratnega mesta Maribor. Tako edinstvenega, tako posebnega in srčnega; a včasih tako naivnega in brezupnega.

Besede namesto konca?
Rada imam svoje rojstno mesto in tega mi nihče ne more vzeti! In zelo mi je žal za vse, ki se v tem mestu počutijo tujce, kljub temu, da so tukaj rojeni.
Vse dobro Maribor. Vse dobro nadaljnjemu razvoju turizma v Mariboru in destinaciji Maribor – Pohorje. In čim več takšnih v mestu, kot si ti Petra. Naj nas vodi: srčna navigacija, trma, vztrajnosti in zavedanje, da se vso življenje učimo in tudi veliko naučimo.

1 thought on “Ženska, ki jo vodi srčna navigacija”

  1. Srčna, topla, pogumna. Janja.
    ”Tista »jamrajoča« megla pa je posledica pomanjkanja želje, volje in tudi sposobnosti preseči meje delitev na leve in desne, na naše in vaše, na one in tiste…
    Naj nas vodi: srčna navigacija, trma, vztrajnosti in zavedanje, da se vso življenje učimo in tudi veliko naučimo.”
    Ko se lahko iz prebranih besed naučimo tudi za življenje

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SORODNI PRISPEVKI