Kaj na svetu je večjega in močnejšega od materinske ljubezni? Nič. In nič na svetu ni hujšega, kot je izguba lastnega otroka.
Materinska knjižica je roman o čustvih in o čutih. Tu ne gre za razvoj zgodbe, gre za opisovanje materinih čustev ob izgubi nosečnosti, ki jih spremljajo otroške oči brezpogojne ljubezni. Je roman vseh tistih čustev, ki bi lahko bila, pa jih ni. Ki so bila, pa so izgubljena. Ki so še vedno prisotna, ampak bolijo. Samo bolijo. Z izgube čustev preide avtorica kasneje na temo izgube čuta, sluha, kar sovplete z materinsko skrbjo, ki nikoli in nikdar ne izgine in je nenadomestljiv del materinske ljubezni. Skrbi jo, ali bo delno izgubo sluha prenesla na svojega otroka.
Roman Katje Gorečan je ljubezenska izpoved najlepše ljubezni, pripovedovana skozi otrokove oči, a je v resnici ljubezenska izpoved mame. In eno temeljnih vprašanj tega romana je prav ta ljubezen. Je avtorici sploh dovoljenja? Kdaj se materinska ljubezen lahko začne? Na tem mestu mi pred oči skoči eden od najlepših prizorov iz serije Prijatelji. Tisti, kjer Chandler opisuje Monico kot mater. Mater, ki ni zanosila, ki ni rodila, ki mogoče ne bo mogla posvojiti otroka. V njej je materinska želja, ki je več kot želja, ki je ljubezen. Chandler pravi: »Moja žena je neverjetna ženska. Je ljubeča, predana, skrbna … Ljubim jo bolj kot vse na svetu in dejstvo, da ji ne morem dati otroka, me ubija. Res si ga želim. Gotovo se bom naučil, kako biti dober oče, ko ta dan končno pride, ampak moja žena, ona je že tam. Ona je že mama, čeprav brez otroka.«
Avtorica nikoli ni dobila svoje materinske knjižice, a roman Materinska knjižica je poosebitev materinske ljubezni, ki se začne, ko se pač začne. In se tako ali tako nikoli ne konča.
Avtorica zapisa: Helena Č. Gerželj
Nagradna igra poteka po ustaljeni navadi na FB strani Zavoda 13 – klikni tukaj. Žrebam v petek 11. novembra.
